Grad Vipava (nemško Alt Wippach) leži na griču Stari grad nad mestom Vipavo. Grad je začel razpadati v 17. stoletju, ko so ga zapustili njegovi zadnji lastniki. Razvaline romanskega gradu z debelimi zidovi kažejo na pravokotno obliko gradu z dvema bivalnima dela in mogočnim obrambnim stolpom. Grad je obdajalo obzidje.
Grad, ki so ga zgradili oglejski patriarhi v 12. stoletju, je bil pisno prvič omenjen leta 1275 kot Castrum Wipaci superioris. Vendar je že leta 1154 omenjen oglejski ministerial vitez Wiluinus de Wippach. Vipavski vitezi so na gradu živeli do sredine 13. stoletja. Leta 1343 je grad in gospostvo postalo deželnoknežji fevd, leta 1344 pa je prišel v last Habsburžanov. Deželni knez (Habsburžani) je grad, kot fevd večkrat podelil plemiškim in viteškim družinam, kot lastnino pa v zastavo. Tako lahko na njem zasledimo viteze Rihemberške, gospode Šneperske s Snežnika, gospode Belopeške. Leta 1357 ga v zastavo dobijo Celjske grofe, ki ga obdržijo do svojega izumrtja po moški liniji leta 1456. Leta 1487 ga pridobijo baroni Herbersteini. Na gradu se je leta 1486 rodil baron Žiga Herberstein avstrijski zgodovinar in diplomat. Za Herbersteini so stari vipavski grad imeli od leta 1557 grofje Thurn, baron Karel Lovrenc Lanthieri (od leta 1587) in grof Janez Friderik Trillegkh (v zastavi od leta 1633).
Leta 1508 so grad za krajši čas zavzeli Benečani. Grad je razpadel v 17. stoletju.
