Opatija (italijansko Abbazia) je občina in znano turistično mesto s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu pod Učko v Primorsko-goranski županiji, Hrvaška.
Ime Opatija izvira od benediktinske opatije sv. Jakova, ki je prvič omenjena leta 1453. Ohranjena je samo še cerkev, obnovljena pred 2. svetovno vojno.
Kraj leži pod Učko ob glavni cesti Reka - Pulj, okoli 13 km zahodno od Reke. Posebnost Opatije je 11 km dolgo obalno sprehajališče pod cipresami, hrasti in palmami Voloskega skozi Opatijo do Lovrana, znano kot "Šetalište Frana Josipa".
Občino Opatija sestavlja 10 naselij (stanje leta 2006), to so: Dobreć, Gornje Selo, Ičići, Ika, Opatija, Oprić, Pobri, Poljane, Vela Učka in Veprinac.
Pri popisu prebivalstva leta 2001 je v občini živelo 12719 prebivalcev. Od skupnega števila je bilo 86,9% Hrvatov. Od narodnih manjšin bivše Jugoslavije pa je bilo 2,67% Srbov in 1,13% Slovencev. Leta 1921 je bilo 43% Hrvatov, 34% Slovencev in 19% Italijanov.[1]
Glavna gospodarska dejavnost v Opatiji je turizem.
Na področju današnje Opatije je obstajalo naselje že v času antike. Sedanje naselje se je razvilo ob nekdanji opatiji, ki se prvič omenja leta 1453. Od kasneje porušenega samostana se je ohranila samo cerkev sv. Jakova postavljena leta 1506, pregrajena 1774 in 1939 razširjena.
Razvoj moderne Opatije se prične 1844, ko so speljali cesto do Reke in v parku zasejenim s tropskimi rastlinami zgradili vilo Angiolina. Razvoj pa sta pospešili še železniški povezavi Reke preko Ljubljane z Dunajem in Reke z Zagrebom.
Шаблон:Ikonazastave - Nizozemska