Evropski parlament je parlamentarni organ Evropske unije, ki skupaj s Svetom Evropske unije predstavlja zakonodajno telo EU.
Poslance izvolijo državljani EU vsakih pet let na neposrednih in
splošnih volitvah. Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu,
zaseda tudi v Bruslju, sekretariat pa deluje v Luksemburgu.
Predsednik Evropskega parlamenta je Antonio Tajani.
Volitve v Evropski
parlament
Evropski parlament izvolijo državljani Evropske unije vsakih pet
let (zadnje volitve v Evropski parlament so potekale leta 2014) na
neposrednih in splošnih volitvah. Poslancev je lahko največ 751 in
delujejo v osmih poslanskih skupinah, največji pa sta skupina
Evropske ljudske stranke in skupina socialistov. Vsaka država ima
določeno število poslancev (Nemčija 96, Luksemburg 6). Poslanci
niso predstavniki države, v kateri so bili izvoljeni, ampak
zastopajo svoje volivce in njihove interese ter politične interese
evropskih političnih strank. Te so večnacionalne in delujejo v
skladu s programom, sprejetim na evropski ravni.
Slovenci so prvič volili poslance Evropskega parlamenta leta
2004, tj. takoj po pridružitvi Evropski uniji. Najprej je bilo
slovenskih poslancev sedem, z volitvami leta 2014 pa se je v skladu
z Lizbonsko pogodbo njihovo število povečalo na osem.
Volitve
2014
Zadnje volitve v Evropski parlament so potekale med 22. in 25.
majem 2014. Politične skupine iz sedmega sklica Parlamenta so na
volitvah osvojile naslednje število sedežev:
- Evropska ljudska stranka (krščanski demokrati) (EPP) - 215
- Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) -
185
- Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) - 59
- Zeleni/Evropska svobodna zveza (Greens/EFA) - 49
- Evropski konzervativci in reformisti (ECR) - 45
- Evropska združena levica/Nordijska zelena levica (EUL/NGL) -
45
- Evropa svobode in demokracije (EFD) - 38
- neodvisni - 42
V Sloveniji je EPP dobila 5 glasov ter S&D, ALDE in
Zeleni/EFA po 1 glas.
Po volitvah je bila ustanovljena nova skupina Evropa narodov in
svobode (ENF), zaradi česar je prišlo do prerazporeditve sedežev.
Danes (2017) so sedeži med politične skupine razdeljeni, kot
sledi:
- Evropska ljudska stranka (krščanski demokrati) (EPP) - 214
- Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) -
189
- Evropski konzervativci in reformisti (ECR) - 73
- Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) - 68
- Evropska združena levica/Nordijska zelena levica (EUL/NGL) -
52
- Zeleni/Evropska svobodna zveza (Greens/EFA) - 51
- Evropa svobode in demokracije (EFD) - 41
- Evropa narodov in svobode (ENF) - 40
- neodvisni - 18
Vloga Evropskega
parlamenta
Evropski parlament zaseda dvanajstkrat letno v Strasbourgu,
preostala zasedanja potekajo v Bruslju, seje odborov (20 stalnih
odborov) pa so vedno v Bruslju. Plenarna zasedanja vodi predsednik
Evropskega parlamenta, ki ga poslanci izvolijo z navadno večino.
Evropski parlament je z dopolnili k ustanovitveni pogodbi v minulih
desetletjih pridobival čedalje več pristojnosti, saj je z določili
Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe prerasel iz povsem svetovalne
skupščine v pravi zakonodajni parlament, ki ima danes podobna
pooblastila kot nacionalni parlamenti. Ustaljeni zakonodajni
postopek je soodločanje (uveden z Maastrichtsko pogodbo), ki
postavlja Evropski parlament in Svet Evropske unije na isto raven,
saj je besedilo potrjeno, ko ga potrdita oba, poslancem pa omogoča
blokiranje sprejetja evropske zakonodaje. Soodločanje je danes ena
od najpomembnejših moči Evropskega parlamenta in se nanaša na
sprejemanje zakonodaje na številnih področjih, kot so gospodarsko
upravljanje, priseljevanje, energija, promet, okolje in varstvo
potrošnikov. Ta postopek je po uveljavitvi Pogodbe iz Nice v
uporabi na več kot 50 področjih delovanja EU. Posebej pomembna je
vloga Evropskega parlamenta pri sprejemanju evropskega proračuna,
ki letno znaša približno 133 milijard evrov, in pri nadzoru njegove
porabe. Brez soglasja evropskega parlamenta proračun ne more biti
sprejet, prav tako morajo poslanci potrditi poročilo Evropske
komisije o izvrševanju proračuna za preteklo leto (zavrnitev
poročila o porabi je vodila k odstopu evropske komisije pod
vodstvom Jacquesa Santerja leta 1999). 45 % letnega proračuna
EU, oziroma približno 60 milijard evrov, se trenutno porabi za
spodbujanje konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja ter za
zmanjševanje razlik med najbolj in najmanj razvitimi regijami.
Razlika med slednjimi se je v obdobju med letoma 2000 in 2006
zmanjšala za eno šestino. Evropski parlament ima odločilno vlogo
tudi pri razporejanju sredstev v višini 7,5 milijard evrov,
namenjenih raziskavam in razvoju. Trenutno se te namenjajo novim
načinom zaščite nizko ležečih območij pred poplavami, novim
raziskavam in razvoju na področju zdravja, varne prehrane, prometa
, tehnologije, energije in okolja.
Parlament igra tudi pomembno vlogo pri širitvi EU, saj mora dati
soglasje k pristopu novih držav članic. Slovenci so prvič
sodelovali na volitvah v Evropski parlament leta 2004. Lizbonska
pogodba določa, da ima Slovenija osem poslancev od 751 (Nemčija 96,
Poljska 51, Irska 11, Malta 6). Sistem, po katerem potekajo volitve
evropskih poslancev, določi vsaka članica sama.
Konferenca predsednikov
Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Evropskega
parlamenta in predsedniki političnih skupin. Kot organ političnega
vodenja Evropskega parlamenta določa organizacijo dela in vsa
vprašanja v zvezi z zakonodajnim načrtovanjem, ki se nanašajo na
pristojnosti in število članov parlamentarnih odborov ter
delegacij, prav tako odloča o sedežnem redu v sejni dvorani,
pripravlja razpored in dnevni red plenarnih zasedanj.
Kvestorji
Predsedstvo Evropskega parlamenta poleg predsednika in
podpredsednikov sestavljajo tudi kvestorji , ki imajo svetovalno
funkcijo. Zadolženi so za administrativna in finančna vprašanja, ki
neposredno zadevajo poslance. Zagotavljajo, da lahko poslanci pri
opravljanjem svojega mandata razpolagajo s potrebno
infrastrukturo.
Dosežki in ukrepi
Evropskega parlamenta
Finančna kriza in načrt oživitve evropskega
gospodarstva
- Evropski parlament je odobril 200 milijard evrov namenjenih
reševanju finančne krize v Evropski uniji. Večina teh sredstev bo
šla malim in srednjim podjetjem, ki predstavljajo kar 90 odstotkov
vseh podjetij v Evropski uniji.
- Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji vsako leto nameni
500 milijonov evrov za ponovno zaposlovanje tistih, ki jih je
prizadelo odpuščanje zaradi selitev proizvodnje izven EU.
- V obdobju 2007 - 2013 bo Evropska unija namenila približno 350
milijard evrov za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje
novih delovnih mest v revnejših predelih Evrope.
- Evropski parlament je podprl zakonodajo, ki narekuje dvig
jamstev za bančne vloge v višini do 100.000 evrov v primeru
bankrota evropske banke. Sedaj veljavna meja 20.000 evrov se bo do
konca junija 2009 zvišala na 50.000 evrov in nato na 100.000 evrov
do konca leta 2010. Varčevalcem bo zagotovljen tudi hitrejši dostop
do njihovih vlog v nujnih primerih, vzpostavljeni pa bodo še
mehanizmi za čezmejno sodelovanje.
Podnebne spremembe in
okolje
- Evropska unija spodbuja uporabo obnovljivih virov energije.
Evropski parlament je potrdil zakonodajo, ki določa količino in
načine uporabe obnovljivih virov energije za ogrevanje oziroma
ohlajevanje prostorov ter za pogon vozil. Cilj
podnebno-energetskega paketa je, da do leta 2020 obnovljivi viri
energije predstavljajo 20% vseh virov energije.
- S pomočjo nove tehnologije, ki jo zahteva zakonodaja EU,
tovarne in elektrarne shranjujejo odpadni ogljikov dioksid na varen
način, globoko pod zemljo, kar zmanjšuje tvorbo toplogrednih
plinov.
- Z namenom zaščite življenja v morjih je prepovedana plovba
tankerjev z enojnim dnom . Zakon dovoljuje prevoz nafte samo
tankerjem z dvojnim dnom , kar znatno zmanjšuje možnost razlitja
tovora v morje.
- EU je poostrila zakonodajo s področja uporabe nevarnih
kemikalij. Zakonaja, ki je stopila v veljavo leta 2007, zagotavlja
varnejšo uporabo preko 30.000 nevarnih kemičnih substanc. EU prav
tako spodbuja države članice k uporabi razgradljivih materialov za
izdelavo vrečk, embalaže, …
- EU je poostrila. standarde za kakovost vode na morskih plažah,
v rekah in jezerih, da bi se tako zmanjšala nevarnost bakterijskih
okužb za kopalce
- Od leta 2002 je EU namenila 1,5 milijarde evrov za pomoč
članicam, ki so jih prizadele naravne katastrofe, kot so poplave,
potresi, izbruh vulkana, gozdni požari, nevihte in suše.
Notranji
trg
- Zahvaljujoč notranjemu trgu je bilo v obdobju od 1992 do 2006
ustvarjenih več kot 2,75 milijona novih delovnih mest. Notranji trg
temelji na štirih svoboščlinah: prostem pretoku blaga, storitev,
kapitala in oseb.
- EU znižala visoke cene, ki so jih mobilni operaterji
zaračunavali za gostovanje v omrežjih drugih držav – v povprečju
znižanje znaša kar 60%.
- Ukinjeni so monopoli dobaviteljev plina in električne energije,
zaradi česar so se znižale cene.
- Izdelki, na voljo v trgovini ali na internetu, morajo po
kakovostii, funkcionalnosti in sestavi zadostovati strogim
zakonskim predpisom. Posebej strogi predpisi veljajo predvsem za
igrače, električne naprave in plinske grelnike vode. V kolikor se v
kateri od držav članic najde izdelek, ki ne ustreza vsem
kriterijem, je ta izvzet iz prodaje tudi v vseh ostalih
članicah.
- Od leta 2004 je v EU prepovedano oglaševanje, prodaja in
izdelava vseh kozmetičnih izdelkov in njihovih sestavin, ki so bili
testirani na živalih.
- Evropska a zakonodaja ščiti otroke pred pretiranim
izpostavljanjem oglaševanju. Radijske in televizijske oddaje,
namenjene otrokom in daljše od pol ure, so lahko z reklamnimi
oglasi prekinjene le vsakih 30 minut.
- V celotni Evropski uniji je v veljavi enotna telefonska
številka 112 za 'klic v sili' oz. »klic za nujno pomoč«.
Državljani Evropske unije lahko v primeru nesreče, požara, vloma
pokličejo 112, od koder je njihov klic prevezan do reševalne službe
v državi članci, iz katere prihaja klic.
Socialno
varstvo, zaposlovanje in izobraževanje
- Evropska zakonodaja izenačuje zaposlitvene pogoje za delavce ,
ki so zapsoleni za določen čas, s pogoji, ki veljajo za delavce s
pogodbami za nedoločen čas.
- Evropska zakonodaja je izenačila pravice mater in očetov
novorojenčkov. Katerikoli od njih lahko koristi (minimalno)
trimesečni porodniški dopust in se po izteku vrne na prejšnje
oziroma podobno delovno mesto.
- Spletni portal EURES (European Employment Service), ki ga je
vzpostavila Evropska komisija v sodelovanju z Evropskim
parlamentom, omogoča iskanje prostih delovnih mest v 31 evropskih
državah in nudi vse potrebne informacije o selitvi v tujino.
- Evropska unija spodbuja vseživljenjsko učenje in kulturne
izmenjave. V obdobju med letoma 2007 in 2013 bo 8 milijard evrov
namenjenih različnim oblikam vseživljenjskega učenja po celotni
Evropski uniji. Program med drugim vključuje znane programe, kot so
Erasmus, Comenius, Leonardo da Vinci in Gruntvig.
Varnost hrane in
kmetijstvo
- Evropski parlament je pomagal pri vzpostavitvi sistema za
razdeljevanje sadja in mlečnih izdelkov v šolah po vsej
Evropi.
- Evropski raziskovalci v okviru prizadevanj za zmanjšanje
izpustov toplogrednih plinov za 20% do leta 2020 preučujejo nove
možnosti za predelavo kmetijskih odpadkov, kot so slama, strnišča
in gnojila, v okolju prijazne vire energije.
Pravosodje, svoboda in varnost (Justice, Freedom and
Security)
- Evropski parlament je igral pomembno vlogo pri sprejemanju
skupnih pravil politike vračanja nezakonitih priseljencev. V letu
2006 je bilo v Evropski uniji zajetih približno 500.000 nezakonitih
priseljencev, od katerih so jih 40% moralo vrniti v njihovo
domovino .
- S pobudami, ki jih je podprl Evropski parlament, so organi
odkrivanja in pregona (policija in sodstvo) okrepili medsebojno
sodelovanje na evropski ravni preko Europola in Eurojusta.
Sodelovanje je obrodilo konkretne sadove pri preprečevanju
mednarodnega kriminala. V sklopu operacije Koala sta, a primer,
Europol in Eurojust skupaj razbila pedofilsko mrežo, v kateri je
sodelovalo 2500 posameznikov iz vsega sveta. Leta 2006 so pristojni
organi s sodelovanjem z Europolom in Eurojustom preprečile več kot
600 terorističnih napadov v 11 državah članicah EU.
- Evropski parlament je potrdil zakonodajo, ki zagotavlja
vzajemno priznavanje sodnih odločitev s področja družinskega prava
med državami članicami in spodbuja uporabo mediacije v družinskih
sporih.
Širitev
- Evropski parlament mora dati privolitev za vstop katere koli
države kandidatke v Evropsko unijo in v času pristopnih pogajanj
budno spremlja napredek kandidatk.
- S širitvijo EU na 27 članic se je število potrošnikov v
Evropski uniji povečalo za več kot 100 milijonov. Trgovina med tako
imenovanimi starimi in novimi državami članicami se je v manj kot
desetih letih skoraj potrojila, in sicer s 175 milijard evrov v
letu 1999 na 500 milijard evrov v letu 2007. Še bolj nazorno je
petkratno povečanje blagovne menjave med novimi članicami z manj
kot 15 milijard evrov na 77 milijard evrov v enakem obdobju.
Ženske v Evropskem
parlamentu
- Z leti se je odstotek poslank Evropskega parlamenta nenehno
povečeval – medtem ko je bilo leta 1979, ko so bile prve neposredne
volitve v Evropski parlament, le 16,3 % poslank, se je ta
odstotek dvignil na 26,1 % v letu 1994 in na 30,3 % v
letu 2004.
- V parlamentarnem sklicu 200-2009 imajo tri od osmih političnih
skupin sopredsednice (Zeleni/EFA, UEN in IND/DEM), nobena od
političnih skupin pa nima ženske kot svoje edine predsednice.
- Od leta 1979 sta bili dve od 26 (7,7 %) predsednikov
Evropskega parlamenta ženski – Simone Veil od leta 1979 do leta
1982 in Nicole Fontaine od leta 1999 do leta 2002. Ženske trenutno
zasedajo 5 od 14 podpredsedniških mest.
- Med 22 predsedniki parlamentarnih odborov je trenutno šest
žensk (27,3 %), med 86 podpredsedniki pa je 29 žensk
(33,7 %).
Glej tudi
- Evropska centralna banka
- Evropska komisija
- Evro
- Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009
Zunanje
povezave