Monte Fitz Roy (znan tudi kot Cerro Chaltén, Cerro Fitz Roy ali Mount Fitz Roy) je gora, ki se nahaja v bližini vasi El Chaltén na področju Campo de Hielo Sur v južni Patagoniji, na državni meji med Argentino in Čilom. Gora, ki sta jo leta 1952 prva preplezala francoska alpinista Lionel Terray in Guido Magnone, ostaja za plezalce med tehnično najzahtevnejšimi gorami v svetovnem merilu.
Prvo zabeleženo odkritje gore je bilo 2. marca 1877, ko je goro opazil Francisco Moreno in jo poimenoval Fitz Roy, v čast Roberta FitzRoya, kapitana ladje HMS Beagle. Raziskovalci so leta 1834 s to ladjo potovali navzgor po toku reke reke Santa Cruz in začrtali velik del patagonijske obale. Cerro v španščini pomeni »gora«, medtem ko izraz Chaltén izhaja iz jezika Tehuelche (Aonikenk) in pomeni »kadeča se gora«, zaradi oblakov, ki skoraj vedno oklepajo vrh gore. Monte Fitz Roy je simbol argentinske province Santa Cruz, gora je upodobljena na njenem grbu.
Gora ima sloves skrajno zahtevne ali »najtežje dostopne« gore, navkljub njeni povprečni višini (čeprav je Fitz Roy najvišji vrh narodnega parka Los Glaciares park, obsega manj kot polovico velikosti himalajskih velikanov), saj razsežne granitne površine predstavljajo velik obseg težavnega tehničnega plezanja. Poleg tega je vreme na tem območju večinoma izredno viharno in nepredvidljivo. Gora zaradi svoje oblike privlači tudi številne fotografe. Območje gore je precej težko dostopno, vendar je bilo še bolj izolirano pred razvojem vasi El Chaltén in mednarodnega letališča El Calafate. Vzpon na goro ostaja izjemno zahteven. Medtem ko lahko danes vrh Everesta v enem samem dnevu doseže 100 ljudi, je lahko vrh Monte Fitz Roya uspešno osvojen enkrat letno.
