Goethejeva hiša v centru Frankfurta je bila do leta 1795 dom družine Goethe.
Johann Wolfgang Goethe se je rodil leta 1749 tukaj na Großen Hirschgraben v Frankfurtu. Hiša njegovih staršev je bila sestavljena iz dveh ozkih, med seboj povezanih pol lesenih hiš, ki sta ju je pridobila babica Cornelia Goethe leta 1733 kot vdovski sedež. Po njeni smrti je oče, cesarski svetnik Johann Caspar Goethe, 1755/56 gradil nad kletmi starih hiš reprezentančno, štirinadstropno stavbo v slogu poznega baroka (rokokoja). Tukaj je živel Johann Wolfgang Goethe - razen leta študija, ko je bil 1765/68 v Leipzigu in 1770/71 v Strasbourgu - dokler ni šel v Weimar leta 1775; svoja mlada leta je opisal v svoji avtobiografiji 'Poezije in resnice mladosti' (Dichtung und Wahrheit). Leta 1795 je njegova mati Catharina Elisabeth Goethe prodala hišo, saj jo je bilo preveč težko upravljati po smrti svojega očeta.
Po prodaji je šla hiša skozi več zasebnih rok. Zadnji lastnik je pripravil na podstrešju malo Goethejevo spominsko sobo. Ko jo je bilo treba 1863 pomembno rekonstruirati, je 1859 Otto Volger uspešno ustanovil Freien Deutschen Hochstift, znanstveno mestno društvo, za nakup hiše. Počasi je bila ponovno obnovljena po zgodovinskih virih ter Goethejevih spominih in odprta za javnost kot eden prvih pesnikovih spomenikov.
V času zračnega napada na Frankfurt 22. marca 1944, na 112. obletnico Goethejeve smrti, je bil odsek ceste Großen Hirschgrabens močno poškodovan in Goethejevo hišo je uničila bomba. Leta 1947 se je začela zvesta obnova pod vodstvom arhitekta Theo Kellnerja. Leta 1951 je potekala otvoritev. V času vojne shranjeni zakladi pohištva, umetnosti in vsakdanjih predmetov, knjig, fotografij in rokopisov so se lahko vrnili v hišo Goethejevih staršev.
O uporabnosti obnove je leta 1945 potekala velika razprava. Direktor za urbanizem in načrtovanje Werner Hebebrand in mestni gradbenik Eugen Blancka sta zavrnila obnovo Goethejeve hiše, prav tako je to storil katoliški novinar Walter Dirks. Raziskava nemškega Werkbund Hessen iz spomladi leta 1947 med arhitekti in umetnostnimi zgodovinarji je dala enak rezultat, in je izšla prva številka revije Baukunst und werform, ki je objavila temeljne zahteve za obnovo: »Uničena dediščina ne sme biti zgodovinsko rekonstruirana, lahko le nastane za nove naloge v novi obliki«. Na strani rekonstrukcionistov so bili med drugim tudi Nobelov nagrajenec Hermann Hesse, filozof Karl Jaspers in industrialec Richard Merton, ki se je vrnil domov iz izgnanstva. Konec koncev so prevladali zagovorniki obnove.
Goethejeva hiša je del Freie Deutsche Hochstift, društva za znanost, umetnost in izobraževanje v Franfurtu. V povezavi s tem je tudi Goethejev muzej, umetnostna galerija Goethejevega časa. Ta bi moral biti v 2018 vključen v Nemški romantični muzej, ki bo zgrajen na sosednjem zemljišču. Muzejska zgradba je del razvojnega projekta Goethehöfe, ki vključuje tudi posodobitev dvorane Cantate kot novega prizorišča Fliegenden Volksbühne in gradnje stanovanj in kavarne okoli skupnega dvorišča.
(Nemščina)
