Iguaçu (portugalsko Rio Iguaçu, špansko Río Iguazú) je 1.320 km dolga južnoameriška reka, ki teče čez Brazilijo in Argentino in je znana predvsem po slapovih. Njeno ime izvira iz gvaranščine, kjer y pomeni »voda«, guasu pa »velika«.
Reka dobi ime po sotočju rek Iraí in Atuba, ki izvirata v brazilskem hribovju Serra do Mar in se združita v Pinhaisu, ki je danes praktično predmestje Curitibe. Reka ves čas teče proti zahodu in v svojem celotnem toku ne zapusti brazilske zvezne države Paraná. V delu zgornjega toka predstavlja naravno mejo med brazilskima zveznima državama Paraná (desni breg) in Santa Catarina (levi breg), zadnjih 115 km pa predstavlja naravno mejo med brazilsko državo Paraná na desnem ter argentinsko provinco Misiones na levem bregu. V bližini mest Foz do Iguaçu in Puerto Iguazú se kot levi pritok izliva v reko Paraná. Sotočje rek predstavlja tromejo Brazilije, Argentine in Paragvaja.
Reka je na plovna na več odsekih. Pomembnejša naselja ob njej so še Porto Amazonas, São Mateus do Sul, União da Vitória, Porto União in Manguereinha. Na reki so za potrebe hidroelektrarn zgradili 5 jezov:
Povprečni pretok reke pri njenem izlivu je 1.413,5 m³/s, najnižje povprečje je v aprilu s 1326 m³/s, najvišje pa v oktobru s 2.506 m³/s. Najnižji pretok so izmerili leta 1978 s komaj 89,92 m³/s, največjega pa v juliju 1993, ko so namerili kar 35.600 m³/s.
Približno 23 km pred izlivom reka tvori svetovno znane slapove Iguazú, ko se po pribl. 275 slapoovih (natančna številka je odvisna od vodosstaja) s skupno širino 2.700 m spusti do 80 metrov globoko.