Kartagina (grško Καρχηδών Karkhēdōn, latinsko Carthago, iz feničanskega קרת חדשת Qart-ḥadašt v pomenu Novo mesto) je bilo antično feničansko mesto in kolonija v severni Afriki.
Nahajala se je na vzhodni strani jezera Tunis v današnji Tuniziji. Okoli leta 814 pr. n. št. so jo ustanovili Feničani iz Tira, v mitologiji pa naj bi bila ustanoviteljica in prva kraljica Didona. Do 5. stoletja pr. n. št. se je Kartagina razvila v gospodarski center regije ter to funkcijo opravljala vse do poraza proti rimski vojski leta 146 pr. n. št., ko je bila v veliki meri porušena. Zaradi ugodne lege so Rimljani na novo razvili mesto, zaradi česar je do 2. stoletja n.š. postalo drugo največje mesto zahodnega dela Rimskega imperija. Ko so regijo zavzeli arabski osvajalci, so mesto porušili in v njegovi bližini razvili Tunis, novo prestolnico območja. Danes so ruševine Kartagine priljubljena turistična točka.