Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija. Sestavljajo ga skladišča nekdanjega osmanskega bazarja Mahmut Paşe in Kurşunlu han. Ko je prvi predsednik Republike Turčije Atatürk sklenil ustanoviti hetitski muzej, je država na predlog takratnega ministra za kulturo Hamita Zübeyir Koşaya odkupila obe omenjeni zgradbi. Po preureditvi in obnovi je bil v njiju odprt javni Ankarski arheološki muzej.
Kurşunlu Han se zdaj uporablja kot upravna zgradba z delovnimi
prostori, knjižnico, konferenčno dvorano, laboratorijem in
delavnico. Razstavni prostori so v nekdanjem skladišču.
Razstavljenih je veliko arheoloških najdb iz Anatolije, ki se
začenjajo s kameno dobo in se nadaljujejo preko neolitika, zgodnje
bronaste dobe, asirskih trgovskih kolonij, Hetitov, Frigijcev,
Urartuja, Grkov, Rimljanov, Bizantincev in Seldžukov do Osmanov. V
muzeju je tudi obsežna zbirka predmetov, najdenih med izkopavanji v
Karainu, Çatalhöyüku, Hacılarju, Canhasanu, Beyce Sultanu,
Alacahöyüku, Kültepeju, Acemhöyüku, Boğazköyu (Gordion), Pazarlıju,
Altıntepeju, Adilcevazu in Patnosu iz različnih zgodovinskih
obdobij.
Najstarejši zlati, srebrni, stekleni, marmorni in bronasti so iz
druge polovice 1. tisočletja pr. n. št. V zbirki kovancev so
primerki od prvih znanih do sodobnih kovancev.
Muzej je bil 19. aprila 1997 v Švici razglašen za prvi "Evropski
muzej leta".
Zgodovina
muzeja
Prvi muzej v Ankari je leta 1921 v delu ankarskega gradu,
imenovanem Akkale, ustanovil Mübarek Galip Bey iz Direktorata za
kulturo. V njem so bili tudi predmeti iz Avgustovega templja in
bizantinskega kopališča. Po Atatürkoverm priporočilu in želji po
ustanovitvi hetitskega muzeja so v muzej začeli pošiljati predmete
iz cele Anatolije in muzej je postal premajhen.
Direktor Direktorata za kulturo Hamit Zübeyir Koşay in minister
za izobraževanje Saffet Arıkan sta zato predlagala, da se za novi
muzej odkupita in obnovita Bazar Mahmut Paşe in sosednji han.
Predlog je bil sprejet. Obnova zgradb je trajala od leta 1938 do
1968. Bazar je bil obnovljen in kot muzej odprt že leta 1940. Leta
1943 je bil za obiskovalce odprt še srednji del muzeja, čeprav dela
še niso bila zaključena. Muzej v sedanji obliki je bil odprt leta
1968.
Zgodovina
zgradb
Muzej anatolskih civilizacij je v dveh zgradbah iz osmanskega
obdobja. Prva je Mahmut Paşa Bedesteni, druga pa Kurşunlu Han
(gostiše, karavanseraj).
Mahmut Paşa Bedesteni je v letih 1464-1471 zgradil Mahmud Paša,
eden od ministrov (vezir) sultana Mehmeda II. Osvajalca. V nekaj
virih je podatek, da so na bazarju trgovali samo z izdelki iz čiste
angorske volne. Zgradba z desetimi kupolami je bila pravokotne
oblike. V njej sta bili v dveh vrstah 102 trgovini.
Kurşunlu Han je bil zgrajen kot fundacija (vakıf) za
financiranje nadarbine vezirja Mehmed Paše v Üsküdarju, Istanbul. Med
obnovitvenimi deli so leta 1946 odkrili kovance iz obdobja Murata
II., ki kažejo, da je han obstajal že v 15. stoletju. Načrt hana je
značilen za hane iz osmanskega obdobje. Ima pravokotno osrednje
dvorišče z arkadami in sobe v dveh nadstropjih. V pritličju je 28
sob, na nadstropju pa 30. V sobah so bile peči za ogrevanje. V
pritličju je bil tudi hlev v obliki črke L. Na severni strani je
bilo devet trgovin, na vzhodni pa štiri.
Obe zgradbi sta leta 1881 pogoreli in bili opuščeni.
Razstavljeni predmeti
-
Paleolitik (…8000 pr. n. št.): paleolitik je prestavljen
z najdbami iz podzemne jame Antalya Karain. V kameni dobi so bili
ljudje predvsem lovci-nabiralci, ki so uporabljali predvsem kamnita
in koščena orožja in orodja. Razstavljena orodja so razdeljena v
tri kategorije: spodnji, srednji iz gornji paleolitik.
-
Neolitik (8000-5500 pr. n. št.): v tem obdobju so se
pojavile prve vasi in poljedelstvo. Razstavljeni so predmeti
Çatalhöyüka in Hacılarja, dveh najpomembnejših najdišč iz tega
obdobja. V zbirki so kipi boginje matere, stenske slikarije,
glinaste figurice, pečati, glinasta posoda in koščeno poljedelsko
orodje. Največjo pozornost vzbujajo lovski prizori na ometu iz 7.
tisočletja pr. n. št., reprodukcija sobe iz Çatalhöyüka z glavami
bikov na stenah, boginja mati Kibela (kasneje Kibela), orodja iz
obsidiana, stenske slike bruhajočega ognjenika Hasan in stenska
slika leoparda.
-
Bakrena doba (5500-3000 pr. n. št.): v tem obdobju se je
razen kamnitega začelo izdelovati in uporabljati tudi bakreno
orodje. V muzeju so razstavljeni predmeti iz Hacılarja, Canhasana,
Tilkitepeja, Alacahöyüka in Alişar Hüyüka. V zbirki je veliko
kamnitega in kovinskega orodja, kipci boginj, pečatniki in
nakit.
-
Zgodnja bronasta doba (3000-1950 pr. n. št): prebivalci
Anatolije so na začetku 3000. let pr. n. št. amalgamirali baker in
kositer in odkrili bron. Zlitino so znali tudi ulivati in kovati. V
oddelku zgodnje bronaste dobe so razstavljeni bronasti predmeti, ki
so jih kot grobne pridatke odkrili v Alacahöyüku, Hasanoğlanu,
Mahmatlarju, Eskiyaparju, Horoztepeju, Karaoğlanu, Merzifonu,
Etiyokuşu, Ahlatlıbelu, Karayavşanju, Bolu, Beycesultan Semahöyüku
in Karaz-Tilkitepeju. Prevladujejo izdelki hatskih plemen. Zbirka
vsebuje sončne diske, kipce v obliki jelena, tanke različice
ženskih kipcev in zlat nakit. Razstavljena je tudi rekonstrukcija
pogrebnega obreda, ki poudarja versko prakso tega starodavnega
ljudstva.
-
Asirske trgovske kolonije (1950-1750 pr. n. št.): v tem
obdobju se je v Anatoliji prvič pojavila pisava. Mezopotamci so že
od akadskih časov vedeli za anatolska naravna bogastva. Z Anatolijo
so zato razvili obsežne trgovske stike in s seboj prinesli svoje
jezike ter valjaste in drugačne pečatnike, ki so se kasneje razvili
v pisavo. Iz tega obdobja se je ohranilo več kot 20.000 glinastih
tablic, pisanih v asirskem klinopisu, ki so zelo razvetlile to
obdobje. Večina zapisov je povezana s trgovanjem, gospodarstvom in
pravom. Asirci so v Anatolijo tovorili predvsem tkanine in oblačila
in jih menjavali za srebro in zlato. Središče trgovske mreže je bil
Kültepe. Trgovanje je imelo za posledico eksplozijo zelo različnih
najdb, predvsem v Kültepeju, Acemhöyüku, Alişarju in Boğazköyu,
kjer so bile najdene popisane glinaste tablice, pivske posode v
obliki svetih živali kot so bik, lev, orel, veper in zajec, ki so
se uporabljale med verskimi obredi, kultni predmeti, valjasti in
drugačni pečatniki in njihovo odtisi, vse vrste orožja, umetniško
izdelani kozarci iz gline, kamna, zlata, srebra, svinca, bakra in
brona, dragi kamni in keramične ploščice. Druga zanimiva skupina
najdb iz tega dvestoletnega obdobja so ritoni iz Kültepeja, poseben
razred keramične umetnosti, ki je tvoril osnovo hetitske
kulture.
-
Hetitsko obdobje (1750-1200 pr. n. št.): prva hetitska
politična zveza je bila ustanovljena v porečju Kızılırmaka v
Anatoliji okoli leta 2000 pr. n. št. Pomembna hetitska mesta so
bila Boğazköy (Hatuša), İnandık,
Eskiyapar, Alacahöyük, Alişar in Ferzant. Višek hetitskega oddelka
muzeja je relief boga vojne, vzet s Kraljevih mestnih vrat v
Hatuši. Razstavljeni so tudi okrašeni zaboji za kipe bikov,
različne sklede za sadje in vaze v obliki živali, razvpita
inandıška vaza, na kateri je upodobljena poročna slovesnost,
tablice iz vladnih arhivov in pečati vladarjev, bronasti kipi bogov
plodnosti, bikov in jelenov in drugi zanimivi predmeti. Razstava
vključuje tudi slike iz Boğazköya, rekonstrukcijo verskega obreda,
rekonstrukcijo Kraljevih vrat iz Hatuše in slike izkopavanj v
Hatuši. Eden od najpomembnejših predmetov je tablica v akadski
pisavi iz obdobja 1275-1220 pr. n. št., ki je del dopisa egipčanske
kraljice Nefertari, žene Ramzesa II., hetitski kraljici Puduhepi,
ženi Hatušilija III. Dopis je bil napisan po podpisu Kadeškega
mirovnega sporazuma, prvega pisnega mirovnega sporazuma v
zgodovini.
-
Frigijsko obdobje (1200-700 pr. n. št.): Frigijci,
Ljudstvo z morja, so prišli v Anatolijo z Balkana okoli leta 1200
pr. n. št. Osvojili so osrednjo Anatolijo in za prestolnico izbrali
Gordion. Jedro frigijskega dela muzske zbirka so najdbe iz
kraljevega tumula v Gordionu. Tumul je imel premer 350 m in višino
50 m. V tumulu so odkrili grobnico kralja Midasa, katere
rekonstrukcija je razstavljena v muzeju. V tem oddelku je tudi
izrezljano pohištvo z intarzijami, obešalniki za oblačila, obredne
posode s podobami živali kot so levi, ovni in orli, rekonstrukcija
pogrebne slovesnosti in kip glavne frigijske boginje - boginje
matere Kibele.
-
Pozno hetitsko obdobje (1200-700 pr. n. št.): po padcu
Hetitskega imperija zaradi invazije Frigijcev se je del Hetitov
umaknil proti jugu in jugovzhodu Anatolije in ustanovil nove
države. Najpomembnejša hetitska mesta iz tega obdobja so
Malatya–Arslantepe, Karkamış (Karkemiš) in Sakçagözü. Med
razstavljene predmete iz novohetitskega obdobja spadajo reliefi z
vojno tematiko z vojaki in bojnimi vozovi, kipi, skalni reliefi s
portreti hetitskih vladarjev, bogov hetitskega panteona in kipi
močnih živali kot so biki in levi.
-
Urartsko obdobje (1200-600 pr. n. št.): Urartujci so
živeli v vhodni Anatoliji v istem obdobju kot Frigijci.
Najpomembnejša urartujska mesta so bila Altıntepe, Adilcevaz,
Kayalıdere, Patnos, Van in Haykaberd. Urartujci so uvedli nekaj
izboljšav v arhitekturi in rudarstvu.
-
Lidijsko obdobje (1200-546 pr. n. št.): lidijska
umetnost izvira iz bronaste dobe, v kateri so bili njihovi predniki
in Hetiti v prijateljskih in sovražnih odnosih. Lidijci so v
železni dobi dosegli izjemen napredek, zlasti v obdobju od Giga do
Kreza (685-547 pr. n. št.). Večina razstavljenih predmetov je iz 6.
stoletja pr. n. št.
-
Klasično obdobje in Ankara skozi stoletja: v tem delu
muzejske zbirke so umetnine iz grškega, helenskega, rimskega in
bizantinskega obdobja Anatolije, med njimi kipi, nakit in okrasne
posode iz zlata, srebra, stekla, marmorja in brona ter kovanci od
prvega kovanega denarja do danes. V zbirki so tudi predmeti, ki so
jih v bližnji preteklosti odkrili v okolici Ankare.
Galerija
Zgradba Muzejska zbirka
ery mode=packed heights=150px style="text-align:left">
Slika:Ankara Muzeum B20-06.jpg|Razstavna galerija Slika:Ankara
Muzeum B19-36.jpg|Boginja mati iz Çatalhöyüka Slika:Ankara Muzeum
B19-38.jpg|Boginja mati iz Çatalhöyüka Slika:Ankara Muzeum
B19-45.jpg|