Neferefrejeva ali Raneferefova piramida je nodoknčana egipčanska piramida iz Pete dinastije na nekropoli v Abusirju, Egipt. Po prezgodnji smrti faraona Neferefreja je bila nedokončana gradnja predelana v mastabo in postala grobnica pokojnega faraona. Piramido so kasneje razdejali, piramidni kompleks pa so Neferefrejevi nasledniki razširili in obnovili Neferefrejev pogrebni tempelj.
Egiptologi se za piramido sprva niso menili. Prve oglede je opravil pruski egiptolog in jezikoslovec Karl Richard Lepsius (1810-1884) in piramido imenoval Lepsius XXVI, prave raziskave pa je začela skupina čeških raziskovalcev s Karlove univerze v Pragi pod vodstvom Miroslava Vernerja leta 1974. Odkrila je papiruse in kipe, ki so dali pomembne informacije o kratko vladajočem faraonu Neferefreju. Piramida se je imenovala nTri bAw nfrf ra – Božanska je Neferefrejeva moč. Piramidni kompleks leži jugozahodno od piramide Neferirkare Kakaija in zahodno od piramide kraljice Kentkaus II. Piramidni kompleks je najbolj južen na Abusirski nekropoli. Osnovnici piramide sta merili 65 m, zato je bila druga najmanjša piramida faraonov Starega kraljestva. Namanjša je bila Unasova piramida. Na piramidnem kompleksu je bil tudi pogrebni tempelj Svetišče noža in sončev tempelj. Kompleks je bil obdan z velikim krožnim obzidjem.