Območje pri Gizi je poznano po nekaterih najbolj svetovno znanih in veličastnih antičnih spomenikih: Velike sfinge, Velike piramide (Keopsova piramida), ki je edini preostanek sedmih čudes antičnega sveta, in ostalih večjih piramid in templjev. Memphis z nekropolo in piramidami in območje od Giz do Dahshurja je bilo vpisano v UNESCO-v seznam človeške dediščine leta 1979.
Faraon Keops, drugi vladar IV. dinastije (Stari Egipt, 2550 pr. n. št.) je bil sin faraona Snefruja. Na planoti Giza je dal zgraditi navečjo piramido - Veliko piramido, visoko 147 m. Zgrajena je bila iz približno 2,3 milijona kamnitih blokov težkih od 2,5 do 15 ton. Zunanji bloki piramide in bloki okoli pogrebnih celic so bili natančno klesani, vmesni pa so bili bolj grobe izdelave ali celo neobdelani. Piramida ima tri pogrebne celice. Prva leži pod piramido, druga je imenovana tudi kraljičina celica, tretja pa kraljevska. Vanjo je bil postavljen velik rdeč granitni sarkofag.
Faraon Kefren, tretji vladar IV. dinastije (Stari Egipt, 2520 pr. n. št.) je bil sin faraona Keopsa. Njegova piramida je visoka 146 m in na vrhu je še vidna prvotna gladka zunanjost piramide. Čeprav je piramida za 1 m manjša od Velike piramide, je zaradi višje lege videti večja.
V času gradnje Kefrenove piramide je bil v bližini zgrajen tudi tempelj z nekropolisom. Pred piramido je bila postavljena Velika sfinga, ki naj bi ponazarjala faraonov obraz z levjim trupom.
Najmanjšo od treh velikih piramid je dal zgraditi faraon Mikerin, šesti vladar IV. dinastije (Stari Egipt, 2490 pr.n.št). Piramida je visoka 62 m in je po prostornini desetkrat manjša od Keopsove piramide..
Dolgo časa je prevladoval stereotip, da so piramide gradili sužnji in vojni ujetniki. Piramide so gradili delavci, ki so bili neposredno in stalno zaposleni pri faraonu. To so bili arhitekti, kamnoseki, gradbeniki in drugi kvalificirani delavci z različnih področij, ki so bili potrebni pri tako velikem gradbenem projektu. Njihovo delo so usklajevali faraonovi nadzorniki. Gradnja piramide je bilo visokospoštovano delo in delavci so bili predani delodajalcu - faraonu. Živeli so v stalnih naseljih v bližini gradbišča. V pomoč so jim bili tudi nekvalificirani delavci za določen čas, ki so delali določeno časovno obdobje - običajno nekaj let. Med graditelji niso bili samo moški, temveč tudi ženske, kar so ugotovili arheologi po analizi najdenih ženskih okostij, ki je pokazala, da so ženske opravljale tudi težaška dela v dolgem časovnem obdobju. Piramide pri Gizi naj bi gradilo do 35.000 delavcev v obdobju 80 let.