Tríglavski národni párk (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi rastline iz tega območja. Park po površini meri 83.807 ha, njegova najvišja točka je Triglav s 2864 m, najnižja površinska pa Tolminka s 180 m.
Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki
leži skoraj v središču parka.
Zgodovina
- Zamisel za nastanek: avgusta 1908 je skupinica mož prehodila
del Doline Triglavskih jezer. To so bili uradni udeleženci ogleda,
ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca Albina Belarja
razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v Radovljici. Do
uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega
parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage.
Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako
smo zamudili s tem neuresničenim predlogom imeti prvi narodni park
v Evropi.
- Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem
društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil
znameniti Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih
parkov po zgledu drugih držav.
- Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924
(Površina 1.400 ha) posrečilo Odseku za varstvo prirode in
prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo
20 let.
- Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta
1926. Zasluga za to gre profesorju Franu Jesenku, ki je 30. maja v
dnevniku »Jutro« spregovoril o znamenitostih Triglavskega
narodnega parka.
- Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali
predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo
razglašanja parka.
- Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne 26. maja
1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za
narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000
ha).
- Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27.
maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807
ha).
Zakonska zaščita
parka
Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet Ustava
Republike Slovenije (členi 71, 72 in 73), zakon o varstvu okolja,
zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in
drugi zakoni ter Alpska konvencija z njenimi protokoli. Najnovejša
usmeritev pa izhaja iz Seviljske strategije za biosferne rezervate,
ker je UNESCO julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni
rezervat.
Hidrologija Triglavskega
narodnega parka
V Triglavskem narodnem parku sta dve večji razvodji:
- reke Soče, ki izteka v Jadransko morje
- reke Save, ki izteka proti Črnemu morju
Na pretežno razgibanem terenu gorskega krasa so omembe vredni
tudi številni stalni slapovi. V posoškem delu parka so slapovi
številčnejši.
Največje jezero Triglavskega narodnega parka je Bohinjsko
jezero[1],
ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša Triglavska
jezera. Eno izmed njih je tudi Črno jezero, od koder ponika voda
proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi Kriška in Krnsko jezero
[2].
za podrobnejši opis glej Hidrologija Triglavskega
narodnega parka
Živi svet v
Triglavskem narodnem parku
Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno
raznolikost ekosistemov. Zajema ostro visokogorje s svojim
značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo
prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih
pojavlja vpliv morja.
za podrobnejši opis glej Živi svet v Triglavskem narodnem
parku
Jame in jamarstvo
v Triglavskem narodnem parku
Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno
zakraseli zgornjetriasni karbonati. Površje je glaciokraško, na
visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška brezna, ki
ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj
visokogorskih jam je tesno povezan s pleistocenskimi poledenitvami.
Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih
področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20-tih letih
prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637
jam.
za podrobnejši opis glej Jame in jamarstvo v Triglavskem
narodnem parku
Nekdanje in sodobne
dejavnosti v parku
V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti
pomembne štiri gospodarske dejavnosti: fužinarstvo, oglarstvo,
planšarstvo in gozdarstvo. Današnji človekov vpliv je v osrednjem
delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima
pomemben vpliv tudi turizem.
Naravne zanimivosti v
parku
Okoli
Triglava
na vrhu Triglava]]
-
Triglav - na vrhu stoji
Aljažev stolp. Tja ga je dal postaviti triglavski župnik Jakob
Aljaž z Dovjega leta 1895.
- Triglavska severna stena je široka 3 km in visoka čez 1000 m in
je največja v Vzhodnih Alpah.
- Dolina Vrata vodi do Triglavske severne stene. V njej stoji
spomenik na padle partizane gornike med 2. svetovno vojno.
- Slap Peričnik v Vratih je zaščiten ko naravni spomenik. Pada
čez konglomeratne stene v dveh stopnjah: spodnaja je visoka 52 m,
zgornja pa 16 m.
- Dolina Kot
- Dolina Krma
- Triglavski ledenik
- Triglavsko brezno je najglobje ledeno brezno pri nas. Razkrilo
ga je umikanje Triglavskega ledenika.
- Velo in Malo Polje ležita na južni strani Triglava. Velo polje
je bilo v času prvih vzponov na Triglav zadnje naseljeno izhodišče
pod vrhom Triglava.
- Dolina Triglavskih jezer
Proti
Bohinju
pod Komarčo]]
- Črno jezero leži v senčni kotanji, obdani z smrekovim gozdom.
Leži nad zatrepno steno Komarča.
- Savica izvira iz spodnjega dela Komarče. Izvir je znamenit slap
že od Prešernovih časov.
- Bohinjsko jezero je naše največje stalno jezero. Poleg Savice
ga polni več manjših izvirov, odtok pa je začetek Save
Bohinjke.
- Cerkev sv. Janeza Krstnika je najbolj znana cerkev ob
jezeru.
- Stara Fužina leži v bližini jezera in je znamenita po ljudskem
stavbarstvu in cerkvi sv. Pavla.
- Studor je vas prepoznavna po skupini slovenskih kozolcev.
- Korita Mostnice imajo vstop v Stari Fužini in pripeljejo v
dolino Voje.
- Pršivec ima eno najglobjih brezen pri nas (Brezno pri gamsovi
glavi).
- Govic je luknja v pobočju Pršivca iz katere po izdatnem dežju
bruha voda.
- Potok Ribnica je izdolbel ozka in do 50 m globoka korita.
- Fužinske planine imajo udoben dostop iz Stare Fužine.
- Planina Blato je dostopna po cesti iz Fužinskih planin.
- Planina pri Jezeru ima 150 m široko, skoraj okroglo
jezero.
- Črna prst leži na južnem robu Bohinja in je že dve stoletji raj
za botanike.
Pokljuka
- Visoka šotna barja: Veliko Blejsko barje, Goreljek, Šijec so
najjužnejša gorska barja v Evropi
- Medvedova konta ima zahteven dostop. Pod njo se skriva Brezno
pri Medvedovi konti.
- Pokljuška soteska leži v severnih pobočjih Pokljuke.
za podrobnejši opis glej Pokljuka
Nad
gorenjsko ravnino
- Vintgar je 1600 m dolga soteska, ki jo je izdolbla
Radovna.
- 500 let stara lipa pri Gogalovi domačiji v Zgornji
Radovni.
- 1030 let star macesen na zgornjem koncu Male Pišnice.
- Gorjanska jama ali Šimnovo brezno se skriva v podzemlju Mežakle
nad vasjo Krnica.
Visokogorje od severa
.]]
- Iz Krme: Debela peč, Tosc, Vernar, Luknja peč, Rž (gora),
Kredarica
- Iz Kota: Macesnovec, Rjavina, Požgana Minarica, Vrbanova
špica
- Iz Vrat: Peričnik, Stena
- Iz Krnice: Rigljica, Frdamane police, Špik, Velika in Mala
Ponca, Škrlatica, Rakova špica, Dovški Gamsovec, Kriška stena,
Prisank, Razor
- Martuljkova skupina iz ceste pri Gozdu Martuljku: Kukova špica,
Široka peč, Visoki oltar, Velika in Mala Ponca, Špik, Frdamane
police, krnica Za Akom, Martuljkovi slapovi, Beli potok,
- Prisank s stolpi, okni in Ajdovsko deklico
- Iz Tamarja: Tamar v zgornjem delu Planice, Ponce, kraški izvir
Nadiže
- Jalovec, Šit, Travnik, Mojstrovka, Slemenova špica, Ciprnik,
Vršič
Visokogorje
od juga
- Kriški podi, pod Križem leži naše najvišje gorsko jezero Kriško
jezero
- Soča
- Iz Trente: Velika Dnina, Trentski Pelc, Srebrnjak, Bavški
Grintavec
V dolini
Soče
- Korita Soče: Mala korita pri odcepu za Vrsnik, Velika korita
pri odcepu za Lepeno, korita pri Kršovcu pri vasi Kal-Koritnica,
levi pritok Mlinarica
- botanični vrt Alpinum Juliana
- Povirni del soške doline: Trenta, Planina za skalo je
avtentičen primerek trentarske ovčje planine
Ob zahodni
meji
- Pod Mangartom: potoka Koritnica in Predelica, Mangartsko sedlo,
Loška stena
- Mala in Velika Korita, Možnica, Kluže
- Prelaz Predel
- Najzahodnejši predel parka so Rombonski podi z orjaškimi
kontami in skritimi brezni. V bližini Črnelske špice so jamarji
odkrili tri brezna, globja od 1000 m. Med temi je brezno Čehi II. z
globino 1373 m na 13. mestu na svetu.
- Proti Bovcu opazimo dva ogromna podora skalovja na obeh straneh
Soče
- Planina Golobar na katero je vozila krožna žičnica za transport
lesa, imenovana tolminka.
Iz Triglava
proti najnižji točki parka
- Krn ne spada med naše najvišje vrhove, je pa po relativni
višini 2010 m nad Kobaridom ena naših največjih gora.
- Krnsko jezero je naše največje visokogorsko jezero in slovi po
tisočih sestradanih ribic – pisancev. Voda jim daje premalo hrane,
na kar niso mislili med obema vojanma, ko so jih skupaj z
zlatovčico vložili v jezero.
- Dupeljsko jezero v bližini Krnskega jezera
- Jezero v Lužnici ob poti s Krna proti Tolminu
- Peske
- Rdeči rob je neizrazit vrh sestavljen iz rdečkastega
zgornjekrednega lapornatega apnenca.
- Pološka jama
- Izvir Tolminke, levi pritok Soče, ki skupaj z Zadlaščico tvori,
do 60 m globoka korita.
- Medvedova glava ob Zadlaščici
- Razor
Koče in zavetišča
- Dom v Tamarju
- Koča v Krnici
- Mihov dom na Vršiču
- Koča na Gozdu pod Vršičem
- Tičarjev dom na Vršiču
- Erjavčeva koča na Vršiču
- Poštarski dom na Vršiču
- Aljažev dom v Vratih
- Dom Valentina Staniča
- Triglavski dom na Kredarici
- Tržaška koča na Doliču
- Zasavska koča na Prehodavcih
- Planinski dom pri Krnskih jezerih
- Koča pri Peričniku v dolini Vrat
- Blejska koča na Lipanci
- Kovinarska koča v Krmi
- Vodnikov dom na Velem polju
- Planinska koča na Vojah
- Koča pri Triglavskih jezerih
- Koča na Planini pri Jezeru
- Pogačnikov dom na Kriških podih
- Koča pri izviru Soče
- Zavetišče pod Špičkom
Muzeji
- Dom Trenta
- Planšarski muzej v Stari Fužini
- Oplenova hiša v Studorju
- Pocarjeva domačija v dolini Radovne
Cerkve
- Cerkev sv. Duha na Javorci je spomenik iz 1. svetovne
vojne
- Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru
- Cerkev sv. Pavla v Stari Fužini
- Cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti, Na Logu
- Cerkev sv. Jožefa v Trenti
Spomeniki
spomenik kiparja Jakoba Savinška ]]
- spomenik dr. Juliusu Kugyu v Trenti
- spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana
tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik)
Botanični
vrtovi
- Botanični vrtec B.Haqueta Velo polje
- botanični vrt Alpinum Juliana
Viri
- Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001
- Naravni parki Slovenije, Borut Mencinger, ISBN
86-11-16747-3
Zunanje
povezave