Narodni park Los Glaciares (špansko Parque Nacional Los Glaciares) je zavarovano območje države Argentina, v pokrajini Santa Cruz.
Park pokriva površino 726.927 ha (7.269,27 km2) in je največji narodni park v državi. Ustanovljen je bil 11. maja 1937, v njem je reprezentativni vzorec magellanovega subpolarnega gozda in zahodne patagonske stepske biotske raznovrstnosti v dobrem stanju ohranjenosti. Leta 1981 ga je Unesco razglasil za območje svetovne dediščine.
Ime parka se nanaša na ogromen ledeni pokrov v Andih, največji zunaj Antarktike, Grenlandije in Islandije, ki ga hrani 47 velikih ledenikov, od katerih jih 13 odteka v Atlantski ocean. V drugih delih sveta se ledeniki pričnejo na višini vsaj 2500 m nad srednjo gladino morja, a se zaradi velikosti ledenega pokrova ti ledeniki začnejo že pri 1500 m in drsijo do 200 m nadmorske višine. Los Glaciares meji na narodni park Torres del Paine na jugu na čilskem ozemlju.
Los Glaciares, ki je 30% pokrit z ledom, lahko razdelimo na dva dela, od katerih vsak ustreza enemu od dveh podolgovatih velikih jezer, ki jih deloma zasipa. Argentinsko jezero, 1466 km² in največje v Argentini je na jugu, medtem ko je jezero Viedma, 1100 km² na severu. Obe jezeri odtekata v reko Santa Cruz, ki teče do spodnjega dela Puerto Santa Cruz ob Atlantiku. Med obema polovicama je ne-turistično območje brez jezer z imenom Zona Centro.
Severna polovica je sestavljena iz dela jezera Viedma, ledenika Viedma in nekaj manjših ledenikov ter številnih gora, ki so zelo priljubljene med ljubitelji plezanja in trekinga, vključno z Monte Fitz Roy in Cerro Torre.
Južni del ima poleg številnih manjših tudi večje ledenike, ki segajo v jezero Argentino: ledenik Perito Moreno, ledenik Upsala in ledenik Spegazzini. Tipični izletniški čolni vozijo med ledenimi gorami da obiščejo Bahía Onelli in sicer nedostopna ledenika Spegazzini in Upsala. Perito Moreno je dosegljiv tudi po kopnem.
Park ima hladno in vlažno zmerno podnebje . Srednje temperature segajo od 0,6 ° C pozimi do 13,4 ° C poleti, čeprav je na višjih nadmorskih višinah povprečna letna temperatura lahko približno -3 ° C. Park prejme povprečno letno količino padavin 500 mm na zahodu in 900 mm na vzhodu, ki se enakomerno porazdelijo skozi celo leto. Sneženje je običajno v hladnejših mesecih.
V gore seže večina vlažnosti iz Tihega oceana, ki dopušča le hlad (letno povprečje 7,5 ° C), na argentinski strani območja pa nastaja sušna patagonska stepa. To območje je habitat za nanduje, gvanake, kugarje in južnoameriško sivo lisico, ki so ogrožene zaradi invazije govedorejske industrije. Gvanako, čeprav ni ogrožen, se je zaradi velikega obsega pašne živine v večjem delu Patagonije, dramatično zmanjšal. Na tem območju živi več kot 100 vrst ptic (kondorji, orli in drugi). Med ledom in patagonsko stepo je plodno območje magellanovih subpolarnih gozdov, sestavljenih večinoma iz lenge (Nothofagus pumilio) in bukve (Nothofagus betuloides), pa tudi Nothofagus antarctica. V teh bolj gostoljubnih območjih živijo tudi severnoandski huemul ali taruka (Hippocamelus antisensis) in hudourniške race (Merganetta armata). [3
Narodni park Los Glaciares se sooča s številnimi vprašanji v zvezi s turizmom, prekomerno pašo, gozdnimi požari in drugim. Obstajajo območja parka, kjer je prekomerna paša precejšen problem in vsebuje veliko tujih / invazivnih in divjih vrst, kot so govedo, evropski zajci in nekatere vrste postrvi. Gozdni požari so močno vplivali na območje in degradirali in uničili njegove dele.
Los Glaciares je glavna turistična atrakcija. Izhodišča izletov so vas El Calafate ob obali Argentinskega jezera, vendar zunaj parka, kjer ima uprava parka svoj sedež in vasica El Chaltén v severnem delu parka, ob vznožju Fitz Roya. Druge turistične točke v parku so še jezero del Desierto in jezero Roca.